3. Pavel je nabral kup dračja in ga vrgel na ogenj; tedaj pa je zaradi vročine iz dračja švignila kača in se mu privila na roko.
4. Ko so domačini videli, kako mu žival visi od roke, so govorili med sabo: »Ta človek je gotovo morilec: rešil se je iz morja, zdaj pa mu Pravičnost ne pusti, da bi živel.«
5. Pavel pa je kačo stresel v ogenj, ne da bi se mu bilo kaj zgodilo.
6. Pričakovali so, da bo otekel ali da se bo hipoma zgrudil mrtev. Dolgo so čakali; nazadnje pa so videli, da se mu ni zgodilo nič hudega. Tedaj so spremenili svoje mnenje in govorili: »To je bog!«
7. V okolici tega kraja so bila zemljišča; njihov lastnik je bil prvak otoka, z imenom Públij. Ta nas je prijazno sprejel in nas gostil tri dni.
8. Públijev oče je prav tedaj ležal bolan, dajala sta ga mrzlica in griža. Pavel je prišel k njemu in molil, položil nanj roke in ga ozdravil.
9. Po tem dogodku so prihajali tudi drugi bolniki z otoka in bili so ozdravljeni.
10. Zato so nas obsipali z velikimi častmi in ob odhodu so nas oskrbeli z vsem, da ne bi trpeli pomanjkanja.
11. Po treh mesecih smo se odpeljali z ladjo, ki je prezimila na otoku; bila je iz Aleksandríje in je imela znamenja Dioskúrov.