15. Tamkajšnji bratje so slišali o nas, zato so nam prišli naproti do Apijevega Trga in do Treh Tavern. Ko jih je Pavel zagledal, se je zahvalil Bogu in zrasel mu je pogum.
16. Ko smo prišli v Rim, so Pavlu dovolili, da lahko stanuje zasebno z vojakom, ki ga je stražil.
17. Tri dni po tem je sklical judovske prvake. Ko so se zbrali, jim je rekel: »Jaz, bratje, nisem storil ničesar zoper svoj narod ali zoper šege naših očetov. In vendar so me v Jeruzalemu prijeli in me kot jetnika izročili Rimljanom.
18. Ti so me zaslišali in me hoteli izpustiti, ker na meni niso našli krivde, da bi moral umreti.
19. Toda Judje so ugovarjali. Zato sem bil prisiljen sklicevati se na cesarja, vendar ne, ker bi hotel tožiti svoj narod.
20. Iz tega vzroka sem vas prosil, da bi vas smel videti in z vami govoriti: zaradi Izraelovega upanja me namreč oklepajo te verige.«
21. Oni pa so mu odgovorili: »Mi nismo iz Judeje dobili nobenega pisma o tebi. Tudi nobeden izmed bratov ni prišel, da bi nam sporočil ali povedal kaj slabega o tebi.
22. Vseeno pa bi radi slišali, kaj ti misliš, zakaj o tem nauku nam je znano samó, da mu povsod ugovarjajo.«
23. Dogovorili so se za dan, ko jih je še več prišlo k njemu v stanovanje. Od jutra do večera jim je razlagal, jim pričeval o božjem kraljestvu in jih skušal pridobiti za Jezusa z besedami iz Mojzesove postave in prerokov.
24. In eni so se dali prepričati, drugi pa niso verovali.