22. Toda vse do danes mi je Bog pomagal, zato stojim zdaj tukaj, da pričujem malim in velikim. Nič drugega ne govorim kakor to, kar se je moralo zgoditi po besedi prerokov in Mojzesa:
23. da mora Kristus trpeti in da bo kot prvi, ki je vstal od mrtvih, naznanil luč (judovskemu) ljudstvu in poganom.«
24. Ko je to povedal v svoj zagovor, je Fest na ves glas zavpil: »Ne bodi nor, Pavel! Prevelika učenost ti je zmešala pamet.«
25. Pavel pa mu je odvrnil: »Nisem nor, spoštovani Fest. Resnične in pametne besede govorim.
26. Kralj se na to razume, in ker zaupam vanj, govorim prostodušno. Prepričan sem, da mu nobena teh stvari ni tuja, saj se niso zgodile v kakšnem zakotju.
27. Ali verjameš prerokom, kralj Agrípa? Vem, da verjameš.«
28. Agrípa pa je rekel Pavlu: »Še malo, pa me boš prepričal, da postanem kristjan.«
29. Pavel je odvrnil: »Še malo ali še veliko – daj Bog, da bi ne samo ti, ampak da bi vsi, ki me danes poslušajo, postali takšni, kakor sem jaz, le da brez teh verig.«