16. Zato si tudi sam prizadevam, da bi imel vseskozi čisto vest pred Bogom in pred ljudmi.
17. Po več letih sem se vrnil med svoje rojake, da bi prinesel miloščino in opravil daritve.
18. Ko sem se s tem namenom očistil v templju, so me našli
19. nekateri Judje iz province Azije, vendar ne med množico ali v hrupu; ti bi se morali zglasiti pri tebi in me tožiti, če imajo kaj zoper mene.
20. Ali pa naj tile tukaj sami povedo, kakšen prekršek so našli, ko sem stal pred zborom starešin!
21. Morda tisti stavek, ki sem ga vzkliknil, ko sem stal sredi med njimi: ‘Zaradi vstajenja mrtvih mi danes sodite!’«
22. Feliks je precéj natančno poznal nauk, zato je obravnavo preložil z besedami: »O vaši zadevi bom razsodil, ko pride poveljnik Lízija.«
23. Stotniku je ukazal, naj Pavla drži pod stražo, vendar z olajšavami, in naj nobenemu izmed njegovih ne brani, da bi mu stregel.
24. Čez nekaj dni je prišel Feliks s svojo ženo Druzílo, ki je bila Judinja. Dal je poklicati Pavla in ga poslušal, ko je govoril o veri v Jezusa Kristusa.
25. Ko pa je beseda nanesla na pravičnost, vzdržnost in prihodnjo sodbo, se je Feliks prestrašil, zato je rekel: »Za zdaj lahko greš! Ko najdem čas, te bom spet poklical.«
26. Ob tem pa je tudi upal, da bo od Pavla prejel denar. Zato ga je dal še večkrat poklicati in se z njim pogovarjal.
27. Ko sta se dopolnili dve leti, je Feliksa zamenjal Pórkij Fest. Feliks se je hotel Judom prikupiti, zato je Pavla pustil v ječi.