7. Padel sem na tla in zaslišal glas, ki mi je rekel: ‘Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?’
8. Vprašal sem: ‘Kdo si, Gospod?’ In rekel mi je: ‘Jaz sem Jezus nazaréjec, ki ga ti preganjaš.’
9. Moji spremljevalci so sicer videli svetlobo, pa niso slišali glasu, ki je govoril z mano.
10. Vprašal sem: ‘Kaj naj naredim, Gospod?’ Gospod pa mi je vêlel: ‘Vstani in pojdi v Damask! Tam boš zvedel vse, kar moraš storiti!’
11. Oslepila me je močna svetloba, tako da so me morali spremljevalci voditi za roko, dokler nisem prišel v Damask.
12. V Damasku je živel neki Hananíja, pobožen mož, ki se je držal postave in užival velik ugled med vsemi tamkajšnjimi Judi.
13. Prišel je k meni, se ustavil pred mano in rekel: ‘Brat Savel, odpri oči!’ In tisti trenutek sem ga zagledal.
14. Nato je rekel: ‘Bog naših očetov te je izbral, da spoznaš njegovo voljo in da vidiš Pravičnega in slišiš glas iz njegovih ust,
15. da boš pred vsemi ljudmi pričal zanj, kaj si videl in slišal.
16. In kaj še čakaš zdaj? Vstani in daj se krstiti! Operi se svojih grehov in kliči njegovo ime!’
17. Zgodilo pa se mi je tole: Vrnil sem se v Jeruzalem, in ko sem molil v templju, me je obšlo zamaknjenje.
18. Videl sem njega, ki mi je rekel: ‘Pohíti, nemudoma zapústi Jeruzalem, ker ne bodo sprejeli tvojega pričevanja o meni!’
19. Jaz pa sem odvrnil: ‘Gospod, saj dobro vedo, da sem zapiral tvoje vernike in jih dal po shodnicah pretepati.