3. »Jaz sem Jud, rojen v Tarzu v Kilíkiji, odrasel pa sem v tem mestu. Ob Gamaliélovih nogah sem se natančno poučil, kaj veleva postava naših očetov. Bil sem vnet za Boga, tako kot ste danes vi vsi.
4. Smrtno sem preganjal ta nauk: moške in ženske sem vklepal v verige in metal v ječo.
5. Véliki duhovnik in vse starešinstvo lahko potrdita, da govorim resnico. Od njih sem tudi prejel pismo za brate v Damasku, kamor sem šel, da bi tudi tamkajšnje vernike prignal v Jeruzalem, kjer naj bi bili kaznovani.
6. Med potjo pa, ko sem se že bližal Damasku, se mi je zgodilo tole. Okoli poldneva me je nenadoma zaslepila močna luč z neba.
7. Padel sem na tla in zaslišal glas, ki mi je rekel: ‘Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?’
8. Vprašal sem: ‘Kdo si, Gospod?’ In rekel mi je: ‘Jaz sem Jezus nazaréjec, ki ga ti preganjaš.’
9. Moji spremljevalci so sicer videli svetlobo, pa niso slišali glasu, ki je govoril z mano.
10. Vprašal sem: ‘Kaj naj naredim, Gospod?’ Gospod pa mi je vêlel: ‘Vstani in pojdi v Damask! Tam boš zvedel vse, kar moraš storiti!’
11. Oslepila me je močna svetloba, tako da so me morali spremljevalci voditi za roko, dokler nisem prišel v Damask.
12. V Damasku je živel neki Hananíja, pobožen mož, ki se je držal postave in užival velik ugled med vsemi tamkajšnjimi Judi.
13. Prišel je k meni, se ustavil pred mano in rekel: ‘Brat Savel, odpri oči!’ In tisti trenutek sem ga zagledal.
14. Nato je rekel: ‘Bog naših očetov te je izbral, da spoznaš njegovo voljo in da vidiš Pravičnega in slišiš glas iz njegovih ust,
15. da boš pred vsemi ljudmi pričal zanj, kaj si videl in slišal.