21. Gospod pa mi je rekel: ‘Pojdi, poslal te bom daleč med pogane!’«
22. Do tu so ga poslušali. Pri teh besedah pa so začeli vpiti: »Proč z njim! Ta ne sme ostati živ!«
23. Kričali so, trgali svoja oblačila in jih metali v zrak, da se je dvigal prah.
24. Poveljnik je ukazal, naj ga odpeljejo v vojašnico; naročil je, naj ga z bičanjem zaslišijo, da bi zvedel, zakaj tako kričijo zoper njega.
25. Ko pa so ga z jermeni zvezali, je Pavel vprašal stotnika, ki je stal zraven: »Ali vam je dovoljeno bičati človeka, ki je rimski državljan in ni bil niti obsojen?«
26. Stotnik je odhitel k poveljniku in mu sporočil, kaj je slišal, ter ga vprašal: »Ali veš, kaj počenjaš? Ta človek je vendar rimski državljan!«
27. Poveljnik je prišel k Pavlu in ga vprašal: »Povej mi: ali si res rimski državljan?«»Dà,« je odvrnil Pavel.
28. Poveljnik mu je rekel: »Jaz sem si moral državljanstvo kupiti za drag denar.«»Jaz pa ga imam od rojstva,« je pripomnil Pavel.
29. In takoj so odstopili od njega tisti, ki so ga nameravali zasliševati. Tudi poveljnik se je zbal, ko je zvedel, da je dal zvezati človeka, ki je rimski državljan.
30. Poveljnik pa je hotel zanesljivo zvedeti, česa Judje obtožujejo Pavla. Zato mu je drugi dan dal sneti vezi, hkrati pa je ukazal, naj se zberejo véliki duhovniki in ves zbor starešin. Nato je dal pripeljati Pavla in ga postavil prednje.