18. Videl sem njega, ki mi je rekel: ‘Pohíti, nemudoma zapústi Jeruzalem, ker ne bodo sprejeli tvojega pričevanja o meni!’
19. Jaz pa sem odvrnil: ‘Gospod, saj dobro vedo, da sem zapiral tvoje vernike in jih dal po shodnicah pretepati.
20. In ko je bila prelita kri tvojega pričevalca Štefana, sem bil tudi jaz zraven. Odobraval sem njihovo početje in varoval oblačila njegovih ubijalcev.’
21. Gospod pa mi je rekel: ‘Pojdi, poslal te bom daleč med pogane!’«
22. Do tu so ga poslušali. Pri teh besedah pa so začeli vpiti: »Proč z njim! Ta ne sme ostati živ!«
23. Kričali so, trgali svoja oblačila in jih metali v zrak, da se je dvigal prah.
24. Poveljnik je ukazal, naj ga odpeljejo v vojašnico; naročil je, naj ga z bičanjem zaslišijo, da bi zvedel, zakaj tako kričijo zoper njega.
25. Ko pa so ga z jermeni zvezali, je Pavel vprašal stotnika, ki je stal zraven: »Ali vam je dovoljeno bičati človeka, ki je rimski državljan in ni bil niti obsojen?«
26. Stotnik je odhitel k poveljniku in mu sporočil, kaj je slišal, ter ga vprašal: »Ali veš, kaj počenjaš? Ta človek je vendar rimski državljan!«
27. Poveljnik je prišel k Pavlu in ga vprašal: »Povej mi: ali si res rimski državljan?«»Dà,« je odvrnil Pavel.
28. Poveljnik mu je rekel: »Jaz sem si moral državljanstvo kupiti za drag denar.«»Jaz pa ga imam od rojstva,« je pripomnil Pavel.