12. V Damasku je živel neki Hananíja, pobožen mož, ki se je držal postave in užival velik ugled med vsemi tamkajšnjimi Judi.
13. Prišel je k meni, se ustavil pred mano in rekel: ‘Brat Savel, odpri oči!’ In tisti trenutek sem ga zagledal.
14. Nato je rekel: ‘Bog naših očetov te je izbral, da spoznaš njegovo voljo in da vidiš Pravičnega in slišiš glas iz njegovih ust,
15. da boš pred vsemi ljudmi pričal zanj, kaj si videl in slišal.
16. In kaj še čakaš zdaj? Vstani in daj se krstiti! Operi se svojih grehov in kliči njegovo ime!’
17. Zgodilo pa se mi je tole: Vrnil sem se v Jeruzalem, in ko sem molil v templju, me je obšlo zamaknjenje.
18. Videl sem njega, ki mi je rekel: ‘Pohíti, nemudoma zapústi Jeruzalem, ker ne bodo sprejeli tvojega pričevanja o meni!’