29. V mestu je vse vrelo, trumoma so drveli v gledališče; s sabo so vlekli Makedonca Gaja in Aristárha, ki sta Pavla spremljala na njegovi poti.
30. Pavel je hotel nastopiti med množico, pa mu učenci niso pustili.
31. Tudi nekateri visoki provincialni uradniki, ki so mu bili naklonjeni, so mu poslali sporočilo in odsvetovali, da bi se napotil v gledališče.
32. Tam pa so kričali drug čez drugega, vladala je velika zmešnjava in večina sploh ni vedela, po kaj so prišli.
33. Nekateri iz množice so mislili, da je kriv Aleksander, ki so ga Judje potiskali pred sabo. Aleksander je dajal z roko znamenje, ker se je hotel zagovarjati pred množico.
34. Ko pa so spoznali, da je Jud, se je iz vseh grl dvignil en sam krik, ki skoraj dve uri ni ponehal: »Mogočna je Artémida Efeška!«
35. Nazadnje je mestni pisar množico pomiril z besedami: »Možje Efežani! Vsemu svetu je znano, da mesto Efez časti in váruje tempelj velike Artémide in njeno podobo, ki je padla z neba.
36. Tega ne more nihče zanikati. Zato ostanite mirni in se ne prenaglite!
37. Privlekli ste ta dva človeka, čeprav nista oskrunila templja in nista preklinjala naše boginje.
38. Če Demétrij in njegovi rokodelci menijo, da jih je kdo oškodoval, so za to sodni dnevi in cesarski namestniki: tam naj se tožijo med sabo!
39. Če pa zahtevate kaj drugega, naj se to razčisti na redni skupščini.