6. Apostoli in starešine so se zbrali, da bi presodili to zadevo.
7. Po daljšem razpravljanju je Peter vstal in jim spregovoril: »Bratje! Vi veste, da me je Bog že pred davnim časom izbral izmed vas, da bi pogani po mojih ustih slišali besedo veselega oznanila in sprejeli vero.
8. Bog, ki pozna srca, je to potrdil tako, da jim je dal Svetega Duha prav tako kakor nam.
9. Nobene razlike ni naredil med nami in njimi, saj je z vero očistil srca.
10. Zakaj torej zdaj skušate Boga in hočete naložiti na tilnik učencev jarem, ki ga ne naši očetje ne mi nismo mogli nositi?
11. Mi vendar verujemo, da smo po milosti Gospoda Jezusa zveličani tako kakor oni.«
12. Vsi, ki so bili zbrani, so utihnili. Nato so poslušali Bárnaba in Pavla, ko sta pripovedovala, kako velika znamenja in čudeže je Bog po njima storil med pogani.
13. Ko sta umolknila, je spregovoril Jakob: »Poslušajte me, bratje!
14. Simon nam je razložil, kako je Bog že od začetka gledal, da bi si iz vrst poganov izbral ljudstvo zase.
15. S tem se tudi ujemajo besede prerokov, kakor je zapisano:
16. ‘Tedaj se bom vrnil in spet bom sezidal Davidovo hišo iz razvalin, na ruševinah jo bom obnovil in na novo postavil.
17. Takrat bodo iskali Boga tudi drugi ljudje in vsa ljudstva, nad katerimi se kliče moje ime. Tako govori Gospod, ki uresničuje,
18. kar mu je znano od vekomaj.’
19. Zato mislim, da ne smemo delati težav ljudem, ki se od poganstva spreobračajo k Bogu.
20. Rajši jim naročimo, naj se ne omadežujejo s tem, kar je darovano malikom, naj se vzdržijo nečistovanja in mesa zadavljenih živali in krvi.
21. Mojzes ima namreč že od davnih časov svoje oznanjevalce po vseh mestih, saj ga vsako soboto beró po shodnicah.«
22. Tedaj so apostoli in starešine z vso Cerkvijo sklenili, da izberejo iz svojih vrst dva moža in ju s Pavlom in Bárnabom pošljejo v Antiohíjo; to sta bila Juda s priimkom Bársaba in Sila, moža, ki sta uživala velik ugled med brati.
23. Po njima so poslali tole pismo:»Mi, apostoli in starešine, vaši bratje, pozdravljamo brate iz poganstva v Antiohíji, Siriji in Kilíkiji!
24. Slišali smo, da so vas nekateri naši, čeprav jih za to nismo pooblastili, s svojimi besedami zbegali in zasejali nemir v vaša srca.