6. Apostoli in starešine so se zbrali, da bi presodili to zadevo.
7. Po daljšem razpravljanju je Peter vstal in jim spregovoril: »Bratje! Vi veste, da me je Bog že pred davnim časom izbral izmed vas, da bi pogani po mojih ustih slišali besedo veselega oznanila in sprejeli vero.
8. Bog, ki pozna srca, je to potrdil tako, da jim je dal Svetega Duha prav tako kakor nam.
9. Nobene razlike ni naredil med nami in njimi, saj je z vero očistil srca.
10. Zakaj torej zdaj skušate Boga in hočete naložiti na tilnik učencev jarem, ki ga ne naši očetje ne mi nismo mogli nositi?
11. Mi vendar verujemo, da smo po milosti Gospoda Jezusa zveličani tako kakor oni.«
12. Vsi, ki so bili zbrani, so utihnili. Nato so poslušali Bárnaba in Pavla, ko sta pripovedovala, kako velika znamenja in čudeže je Bog po njima storil med pogani.
13. Ko sta umolknila, je spregovoril Jakob: »Poslušajte me, bratje!
14. Simon nam je razložil, kako je Bog že od začetka gledal, da bi si iz vrst poganov izbral ljudstvo zase.
15. S tem se tudi ujemajo besede prerokov, kakor je zapisano:
16. ‘Tedaj se bom vrnil in spet bom sezidal Davidovo hišo iz razvalin, na ruševinah jo bom obnovil in na novo postavil.
17. Takrat bodo iskali Boga tudi drugi ljudje in vsa ljudstva, nad katerimi se kliče moje ime. Tako govori Gospod, ki uresničuje,