13. Svečenik Zevsovega svetišča, ki je bilo pred mestom, je dal pred vrata pripeljati bike in vence, ker je hotel z množico opraviti žrtvovanje.
14. Ko sta apostola Bárnaba in Pavel to slišala, sta raztrgala svoja oblačila, planila med množico
15. in zavpila: »Možje, kaj počenjate? Tudi midva sva samo človeka, ki čutiva podobno kakor vi. Oznanjava vam, da se morate obrniti proč od teh ničevih reči k živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar biva na njih.
16. V prejšnjih časih je dopuščal, da je vsak narod hodil svoja pota.
17. In vendar ob tem sebe ni pustil brez pričevanja, saj vam je izkazoval dobrote: z neba je pošiljal deževje in rodovitne čase, dajal vam je hrano in srca napolnjeval z veseljem.«
18. S temi besedami sta komaj ubranila množicam, da jima niso opravile žrtvenih daritev.
19. Tedaj pa so prišli Judje iz Antiohíje in Ikónija; pridobili so množice ter kamenjali Pavla in ga odvlekli iz mesta, ker so mislili, da je mrtev.
20. Toda ko so ga obstopili učenci, je vstal in šel v mesto. Naslednjega dne je z Bárnabom odpotoval v Derbo.
21. Ko sta v to mesto prinesla veselo oznanilo in pridobila veliko učencev, sta se vrnila v Listro, od tam v Ikónij in od tam v Antiohíjo.
22. Vlivala sta pogum v srca učencev in jih spodbujala, naj vztrajajo v veri. »Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v božje kraljestvo,« sta učila.
23. V vsaki Cerkvi sta določila starešine in jih z molitvijo in postom priporočala Gospodu, v katerega so verovali.
24. Prepotovala sta Pizídijo in prispela v Pamfílijo.