10. mu je zaklical z močnim glasom: »Vstani! Postavi se na noge!« In mož je poskočil in hodil.
11. Ko so množice videle, kaj je storil Pavel, so povzdignile glas in v likaónskem jeziku govorile: »Bogova v človeški podobi sta se spustila med nas.«
12. In Bárnaba so imenovali Zevsa, Pavla pa Hêrmesa, ker je prvi spregovoril.
13. Svečenik Zevsovega svetišča, ki je bilo pred mestom, je dal pred vrata pripeljati bike in vence, ker je hotel z množico opraviti žrtvovanje.
14. Ko sta apostola Bárnaba in Pavel to slišala, sta raztrgala svoja oblačila, planila med množico
15. in zavpila: »Možje, kaj počenjate? Tudi midva sva samo človeka, ki čutiva podobno kakor vi. Oznanjava vam, da se morate obrniti proč od teh ničevih reči k živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar biva na njih.
16. V prejšnjih časih je dopuščal, da je vsak narod hodil svoja pota.
17. In vendar ob tem sebe ni pustil brez pričevanja, saj vam je izkazoval dobrote: z neba je pošiljal deževje in rodovitne čase, dajal vam je hrano in srca napolnjeval z veseljem.«