7. ta je spremljal prokonzula Sergija Pavla, ki je bil bister mož. Poklical je Bárnaba in Savla k sebi, ker je želel slišati božjo besedo.
8. Toda Elíma, ‘vražar’, to namreč v prevodu pomeni njegovo ime, jima je nasprotoval in skušal prokonzula odvrniti od vere.
9. Savel, ki mu je bilo ime tudi Pavel, pa ga je ostro pogledal in mu poln Svetega Duha rekel:
10. »O ti, ki si poln vseh zvijač in vse hudobije, ti sin hudičev, sovražnik vse pravičnosti! Ali ne boš nehal kriviti Gospodovih ravnih potov?
11. Glej, udarila te bo Gospodova roka, oslepel boš in nekaj časa ne boš videl sonca!«In v hipu sta ga zagrnila mrak in tema, tipal je naokrog in iskal, da bi ga kdo peljal za roko.
12. Ko je prokonzul videl, kaj se je zgodilo, je veroval; tako ga je prevzel Gospodov nauk.
13. Pavel je s spremljevalcema odplul iz Páfa in prispel v Perge v Pamfíliji. Tu se je Janez ločil od njiju in se vrnil v Jeruzalem.
14. Onadva pa sta iz Perg potovala naprej in prišla v pizídijsko Antiohíjo. Na sobotni dan sta šla v shodnico in sedla.
15. Ko so prebrali postavo in preroke, so se načelniki shodnice obrnili k njima in rekli: »Brata, če imata kako spodbudno besedo za ljudstvo, povejta!«
16. Tedaj je Pavel vstal, dal znamenje z roko in rekel: »Možje Izraelci in vi, ki se Boga bojite, poslušajte!
17. Bog našega izraelskega ljudstva je izvolil naše očete in namnožil ljudstvo v egiptovskem izgnanstvu ter ga z dvignjeno roko popeljal iz tuje dežele.
18. Kakih štirideset let jih je hranil v puščavi.