1. Med ljudstvom pa so nastopili tudi lažni preroki, kakor bodo tudi med vami lažni učitelji, ki bodo uvajali pogubne ločíne. Celo Gospoda, ki jih je odkupil, bodo tajili, s tem si bodo pa tudi nakopavali naglo pogubo.
2. Mnogi bodo zabredli v njihovo izprijenost in po njihovi krivdi se bo sramotila pot resnice.
3. Lakomni kakor so, vas bodo izkoriščali z izmišljotinami. Toda obsodba nad njimi že davno ne počiva in njihova poguba ne dremlje.
4. Bog še grešnim angelom ni prizanesel, temveč jih je strmoglavil v mračno peklensko brezno in jih prihranil za sodbo.
5. Tudi davnemu svetu ni prizanesel. Vendar je obvaroval Nóeta, enega od osmih, za glasnika pravičnosti, ko je poslal potop na svet brezbožnih.
6. Tudi mesti Sódomo in Gomóro je obsodil na uničenje in ju upepelil in postavil za svarilo prihodnjim brezbožnežem.
7. Rešil pa je pravičnega Lota, ki ga je bolelo življenje brezbožnih razuzdancev.
8. Zaradi njihovih brezbožnih del, ki jih je – ker je živel med njimi – gledal in poslušal iz dneva v dan, je njegova pravična duša trpela.
9. Gospod pa zna pobožne rešiti iz preizkušnje, krivične pa bo prihranil za dan sodbe, da jih bo kaznoval,
10. zlasti tiste, ki tekajo za umazanim telesnim poželenjem in prezirajo Gospoda.Ti predrzni svojeglavci niti pred veličastvi ne trepečejo, ampak jih sramotijo,
11. pa jih vendar angeli, ki jih po môči in oblasti prekašajo, ne žalijo in ne tožijo pred Gospodom.
12. Ti svojeglavci so podobni brezumnim živalim, ki so že po naravi rojene zato, da jih lovijo in pobijajo. Sramotijo tisto, česar ne poznajo. Zato jih bo njihova lastna izprijenost uničila,
13. za krivico pa bodo prejeli primerno plačilo. V veselje jim je kratkotrajna nasladnost. Umazanci so in izprijenci, ki živijo na vaš račun, ko se z vami razkošno gostijo.
14. Njihove oči so polne prešuštva in naperjene v greh, zvabljajo omahljive duše, srce jim je izurjeno za lakomnost, prekleti.
15. Zapustili so pravo pot in zabredli. Stopili so na pot Beórjevega sina Bileáma, ki ga je zmamil krivičen zaslužek,
16. a ga je za njegovo nepoštenost posvarila nema vprežna živina, ki je spregovorila s človeškim glasom in preprečila prerokovo nespamet.
17. Taki so presahli studenci in oblaki, ki jih goni burja, čaka jih črna tema.
18. Govorijo napihnjene in prazne besede in z razuzdanim telesnim poželenjem zvabljajo take, ki so se komaj izmaknili tistim, ki živijo v zablodi.
19. Svobodo jim obljubljajo, sami pa so sužnji propada, zakaj človek je suženj tega, čemur podleže.
20. Če se namreč tisti, ki so srečali našega Gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa in ušli izprijenosti sveta, zopet zapletejo v svet in mu podležejo, so na slabšem kakor prej.
21. Za take bi bilo namreč bolje, če ne bi bili spoznali poti pravičnosti, kakor pa da so jo spoznali, pa se kljub temu obrnili proč od svete zapovedi, ki jim je bila izročena.
22. Take doleti, kar lepo pove pregovor: »Pes se vrne k lastnemu izbljuvku,« in še: »Svinja se okopa, pa se zopet valja v luži.«