1. Simon Peter, služabnik in apostol Jezusa Kristusa, vam, ki ste po pravičnosti našega Boga in odrešenika Jezusa Kristusa prejeli prav tako dragoceno vero kakor mi,
2. obilno milost in mir iz spoznanja Boga in Jezusa, našega Gospoda!
3. Njegova božja moč nam je podarila vse, kar je potrebno za življenje in pobožnost. Spoznati nam je dal tistega, ki nas je poklical s svojo slavo in močjo.
4. Po njima so nam dane obljube tistih dragocenih in največjih dobrin, da bi se vi mogli ogniti posvetni pokvarjenosti, ki izvira iz poželenja, in bi postali deležni božje narave.
5. Prav zato skušajte vneto razvijati iz vere krepost, iz kreposti spoznanje,
6. iz spoznanja samoobvladanje, iz samoobvladanja potrpežljivost, iz potrpežljivosti pobožnost,
7. iz pobožnosti bratoljubje, iz bratoljubja ljubezen.
8. Če imate te kreposti in v njih napredujete, vas ne bodo pustile nedejavne in brez sadov za spoznavanje našega Gospoda Jezusa Kristusa.
9. Kdor pa teh kreposti nima, je slep in kratkoviden. Pozabil je, da je bil očiščen svojih nekdanjih grehov.
10. Zato se, bratje, tembolj potrudite, da boste utrdili svojo poklicanost in izvoljenost. Če boste namreč tako ravnali, se ne boste nikdar spotaknili.
11. Tako vam bo na široko pripravljen vstop v večno kraljestvo našega Gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa.
12. Zato vas mislim vedno opozarjati na te kreposti, čeprav za to resnico veste in ste v njej utrjeni.
13. Mislim pač, da je prav, da vas opominjam k čuječnosti, dokler še živim v tem šotoru,
14. ker vem, da bo moj šotor kmalu prestavljen. Tako mi je dal vedeti tudi naš Gospod Jezus Kristus.
15. Potrudil pa se bom tudi, da se boste mogli tega kadarkoli spominjati, tudi po mojem odhodu.
16. Ko smo vam oznanjali mogočni prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa, si nismo izmišljali pravljic. Na lastne oči smo videli njegovo veličastvo.
17. Od Boga Očeta je prejel čast in slavo, ko mu je iz silnega veličastva zadonel glas Boga: »To je moj ljubljeni Sin, katerega sem vesel.«
18. Ta glas smo slišali prihajati iz nebes, ko smo bili z njim na sveti gori.
19. Prav zato je beseda prerokov za nas postala še trdnejša. In vi prav delate, da nanjo pazite kakor na svetilko, ki sveti na mračnem kraju, dokler ne zasije dan in ne vzide danica v vaših srcih.
20. Predvsem pa védite: nobena prerokba v Svetem pismu ni stvar zasebne razlage.
21. Nikoli namreč nobena prerokba ni bila izrečena na človeško pobudo, pač pa so ljudje, navdihovani od Svetega Duha, govorili v imenu Boga.