1. Take obljube torej imamo, predragi. Zato se očistimo vseh človeških madežev in madežev duha in v božjem strahu dopolnjujmo svoje posvečenje!
2. Imejte srce za nas! Nikomur nismo storili krivice, nikomur nismo naredili škode, nikogar nismo prevarali.
3. Tega ne pravim zato, da bi vas obsojal, saj sem že prej povedal, da ste z mojim srcem povezani na življenje in smrt.
4. Silno zaupam v vas, zelo sem ponosen zaradi vas. Pri vsej svoji stiski sem poln tolažbe in prekipevajočega veselja.
5. Tudi po prihodu v Makedonijo nismo imeli nobenega pokoja. Na vse načine nas je tlačilo: zunaj boji, znotraj strah.
6. Toda Bog tolaži potrte in potolažil nas je s Titovim prihodom,
7. pa ne le z njegovim prihodom, marveč tudi s tolažbo, ki ste mu jo dali vi. Pripovedoval nam je namreč o vašem hrepenenju, o vaši žalosti in o vaši vnemi zame. In tako sem bil še bolj vesel.
8. Čeprav sem vas s prejšnjim pismom užalostil, mi tega ni žal … Čeprav mi je bilo hudo – vidim namreč, da vas je tisto pismo vsaj za nekaj časa užalostilo –
9. sem zdaj vesel, pa ne zato, ker sem vas spravil v žalost, ampak zato, ker je žalost v vas sprožila spreobrnitev. Užalostili ste se namreč po božji volji in tako od nas niste trpeli nobene škode.
10. Žalost, ki je po božji volji, namreč rodi stanovitno spreobrnitev, ki pelje v zveličanje, svetna žalost pa povzroči smrt.
11. Prav to, da ste bili žalostni po božji volji, glejte, kakšno gorečnost vam je obrodilo; poleg tega pa še opravičevanje, nejevoljo, strah, hrepenenje, gorečnost, pa tudi kazen. Vsekakor ste sami dokazali, da ste v tej stvari nedolžni.
12. Čeprav sem vam torej pisal, nisem zaradi tistega, ki je storil krivico, tudi ne zaradi tistega, ki je krivico trpel, marveč zato, da bi se pred Bogom zavedali, kako vneti ste zame.
13. Zato smo potolaženi.Poleg te tolažbe pa nas je še bolj razveselilo to, da je bil vesel Tit, ker ste vi vsi poživili njegovega duha.
14. Če sem namreč pred njim kdaj pokazal, da sem na vas ponosen, me zdaj ni sram. Nasprotno, kakor smo vam povedali vse po resnici, tako se je tudi naš ponos na vas izkazal pred Titom za utemeljenega.
15. Njegovo srce vam je še posebej naklonjeno, ko se spominja ubogljivosti vas vseh, ker ste ga v spoštljivem strahu sprejeli.
16. Vesel sem, da se lahko na vas popolnoma zanesem.