Poglavja

  1. 1
  2. 2
  3. 3
  4. 4
  5. 5
  6. 6
  7. 7
  8. 8
  9. 9
  10. 10
  11. 11
  12. 12
  13. 13

Nova Zaveza

2. Korinčanom 11 Jubilejni prevod Nove zaveze (JUB)

Pavel in lažni apostoli

1. Ko bi vi le mogli prenesti kanček moje nespameti! Pa saj me tudi prenašate.

2. Do vas čutim nekakšno božjo ljubosumnost. Vse sem namreč storil, da bi vas zaročil in pripeljal kot čisto devico edinemu možu, Kristusu.

3. Bojim pa se, da se ne bi vaše misli skazile in oddaljile od iskrene vdanosti do Kristusa, kakor je kača s svojo zvijačo preslepila Evo.

4. Če namreč pride kdo in oznanja drugega Jezusa, ki ga mi nismo oznanili, ali če prejmete drugega Duha, ki ga niste prejeli, ali drug evangelij, ki ga niste slišali, seveda voljno prenašate.

5. Vendar mislim, da v ničemer ne zaostajam za vélikimi apostoli.

6. Čeprav sem kot govornik šibek, pa nisem v spoznanju. To smo vam med vsemi vsestransko dokazali.

7. Morda sem se pa tedaj pregrešil, ko sem se ponižal, da bi vas dvignil, tedaj, ko sem vam brez plačila oznanjal božji evangelij?

8. Druge Cerkve sem oškodoval in od njih dobil sredstva za preživljanje, da bi lahko služil vam.

9. Ko sem bil pri vas in sem trpel pomanjkanje, nisem bil nikomur v breme. Kar mi je namreč manjkalo, so dodali bratje, ki so prišli iz Makedonije. Skratka, varoval sem se in se bom še varoval, da vam ne bi bil v breme.

10. Pri Kristusovi resnici, ki je v meni, vam povem, da mi nič ne bo utišalo tega ponosa v pokrajinah Aháje.

11. Zakaj? Ker vas morda ne ljubim? To vé Bog.

12. Kar zdaj delam, bom delal še naprej, da spodnesem oporo tistim, ki iščejo pretvezo, da bi se lahko ponašali z istim kakor jaz.

13. Taki so namreč lažni apostoli, nepošteni delavci, ki si nadevajo krinko Kristusovih apostolov.

14. Toda to ni nič čudnega, saj si tudi sam satan nadeva krinko angela luči.

15. Nič posebnega torej ni, če si tudi njegovi hlapci nadevajo krinko pravičnih služabnikov. Toda njihov konec bo po meri njihovih del.

Pavel trpi kot apostol

16. Ponavljam: nihče naj ne misli, da sem nespameten! Sicer pa, kar imejte me za nespametnega, da se bom tudi jaz malce pohvalil.

17. Kar mislim povedati, tega ne bom govoril v Gospodu, marveč kakor v blodnji, iz tistega lažnega ponosa.

18. Ker se že mnogi hvalijo po človeško, se bom tudi jaz.

19. Saj voljno prenašate nespametne vi, ki ste pametni!

20. Prenašate, če vas kdo zasužnjuje, če vas kdo izkorišča, če vas kdo ovira, če se kdo povišuje, če vas kdo udari po obrazu.

21. V svojo sramoto govorim, kakor da bi bil res šibek. V čemer si kdo upa – še zmeraj govorim v blodnji – si upam tudi jaz.

22. So Hebrejci? Jaz tudi. So Izraelci? Jaz tudi. So Abrahamovi potomci? Jaz tudi.

23. So Kristusovi služabniki? V blodnji govorim: jaz še bolj! V hujših naporih, večkrat v ječah, neprimerno bolj pod udarci, večkrat v smrtni nevarnosti.

24. Od Judov sem jih petkrat dobil po eno manj ko štirideset.

25. Trikrat so me bičali, enkrat kamnali, trikrat sem doživel brodolom in eno noč in dan preživel na globokem morju.

26. Pogosto sem bil v nevarnostih na potovanjih, v nevarnostih na rekah, v nevarnostih pred razbojniki, v nevarnosti pred rojaki, v nevarnosti pred neverniki, v nevarnosti v mestu, v nevarnosti v samoti, v nevarnosti na morju, v nevarnosti med lažnivimi brati.

27. V trudu in mukah, v pogostem bedenju, v lakoti in žeji, v pogostih postih, v mrazu in goloti.

28. Poleg tega še vse, kar me dan na dan zaposluje, skrb za vse Cerkve.

29. Kdo je slaboten, ne da bi bil tudi jaz? Kdo se pohujšuje, da mene ne bi žgalo?

30. Ko bi se bilo že treba hvaliti, se bom hvalil s svojimi slabostmi.

31. Bog in Oče Gospoda Jezusa, ki je hvaljen na veke, vé, da ne lažem.

32. V Damasku je dal namestnik kralja Haréta zastražiti mesto Damaščanov, da bi me ujel,

33. pa so me v košu spustili skozi okno po zidu, da sem ušel njegovim rokam.