Nova Zaveza

2. Korinčanom 11:21-33 Jubilejni prevod Nove zaveze (JUB)

21. V svojo sramoto govorim, kakor da bi bil res šibek. V čemer si kdo upa – še zmeraj govorim v blodnji – si upam tudi jaz.

22. So Hebrejci? Jaz tudi. So Izraelci? Jaz tudi. So Abrahamovi potomci? Jaz tudi.

23. So Kristusovi služabniki? V blodnji govorim: jaz še bolj! V hujših naporih, večkrat v ječah, neprimerno bolj pod udarci, večkrat v smrtni nevarnosti.

24. Od Judov sem jih petkrat dobil po eno manj ko štirideset.

25. Trikrat so me bičali, enkrat kamnali, trikrat sem doživel brodolom in eno noč in dan preživel na globokem morju.

26. Pogosto sem bil v nevarnostih na potovanjih, v nevarnostih na rekah, v nevarnostih pred razbojniki, v nevarnosti pred rojaki, v nevarnosti pred neverniki, v nevarnosti v mestu, v nevarnosti v samoti, v nevarnosti na morju, v nevarnosti med lažnivimi brati.

27. V trudu in mukah, v pogostem bedenju, v lakoti in žeji, v pogostih postih, v mrazu in goloti.

28. Poleg tega še vse, kar me dan na dan zaposluje, skrb za vse Cerkve.

29. Kdo je slaboten, ne da bi bil tudi jaz? Kdo se pohujšuje, da mene ne bi žgalo?

30. Ko bi se bilo že treba hvaliti, se bom hvalil s svojimi slabostmi.

31. Bog in Oče Gospoda Jezusa, ki je hvaljen na veke, vé, da ne lažem.

32. V Damasku je dal namestnik kralja Haréta zastražiti mesto Damaščanov, da bi me ujel,

33. pa so me v košu spustili skozi okno po zidu, da sem ušel njegovim rokam.

Preberi celotno poglavje 2. Korinčanom 11