13. Taki so namreč lažni apostoli, nepošteni delavci, ki si nadevajo krinko Kristusovih apostolov.
14. Toda to ni nič čudnega, saj si tudi sam satan nadeva krinko angela luči.
15. Nič posebnega torej ni, če si tudi njegovi hlapci nadevajo krinko pravičnih služabnikov. Toda njihov konec bo po meri njihovih del.
16. Ponavljam: nihče naj ne misli, da sem nespameten! Sicer pa, kar imejte me za nespametnega, da se bom tudi jaz malce pohvalil.
17. Kar mislim povedati, tega ne bom govoril v Gospodu, marveč kakor v blodnji, iz tistega lažnega ponosa.
18. Ker se že mnogi hvalijo po človeško, se bom tudi jaz.
19. Saj voljno prenašate nespametne vi, ki ste pametni!
20. Prenašate, če vas kdo zasužnjuje, če vas kdo izkorišča, če vas kdo ovira, če se kdo povišuje, če vas kdo udari po obrazu.
21. V svojo sramoto govorim, kakor da bi bil res šibek. V čemer si kdo upa – še zmeraj govorim v blodnji – si upam tudi jaz.
22. So Hebrejci? Jaz tudi. So Izraelci? Jaz tudi. So Abrahamovi potomci? Jaz tudi.
23. So Kristusovi služabniki? V blodnji govorim: jaz še bolj! V hujših naporih, večkrat v ječah, neprimerno bolj pod udarci, večkrat v smrtni nevarnosti.
24. Od Judov sem jih petkrat dobil po eno manj ko štirideset.
25. Trikrat so me bičali, enkrat kamnali, trikrat sem doživel brodolom in eno noč in dan preživel na globokem morju.
26. Pogosto sem bil v nevarnostih na potovanjih, v nevarnostih na rekah, v nevarnostih pred razbojniki, v nevarnosti pred rojaki, v nevarnosti pred neverniki, v nevarnosti v mestu, v nevarnosti v samoti, v nevarnosti na morju, v nevarnosti med lažnivimi brati.
27. V trudu in mukah, v pogostem bedenju, v lakoti in žeji, v pogostih postih, v mrazu in goloti.