17. Mi pa, bratje, za kratek čas ločeni od vas s telesom, ne pa s srcem, smo si močno prizadevali, da bi videli vaše obličje: tako zelo smo hrepeneli po vas.
18. Zato smo hoteli priti k vam, jaz, Pavel, enkrat, celo dvakrat, a satan nam je to preprečil.
19. Zakaj kdo je naše upanje in naše veselje in venec, s katerim bi se lahko ponašali pred našim Gospodom Jezusom ob njegovem prihodu, če ne prav vi?
20. Vi ste namreč naša slava in naše veselje.