5. Zakaj tisti, ki se usmerjajo po mesu, mislijo na to, kar je meseno; tisti pa, ki se usmerjajo po Duhu, mislijo na to, kar je duhovno.
6. Toda težnje mesa vodijo v smrt, težnje duha pa vodijo v življenje in v mir.
7. Zakaj v težnjah mesa je sovraštvo do Boga, ker se ne podrejajo božji postavi in se podrejati tudi ne morejo.
8. Tisti, ki živijo po mesu, ne morejo biti všeč Bogu.
9. Vi pa ne živite po mesu, ampak po duhu, če le prebiva v vas božji Duh. Če kdo nima Kristusovega Duha, ni njegov.
10. Če pa je v vas Kristus, je telo sicer mrtvo zaradi greha, duh pa je življenje zaradi opravičenja.
11. In če prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obudil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa.
12. Potemtakem, bratje, nismo dolžniki mesu, da bi živeli po mesu.
13. Če namreč živite po mesu, boste umrli, če pa z duhom morite dela telesa, boste živeli.
14. Zakaj vsi, ki se dajo voditi božjemu Duhu, so božji sinovi.
15. Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: »Aba, Oče!«
16. Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo božji otroci.