8. Če pa smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi živeli,
9. saj vemo, da Kristus, potem ko je vstal od mrtvih, več ne umrje; smrt nad njim nima več oblasti.
10. Zakaj smrt, ki jo je za greh pretrpel, je pretrpel enkrat za vselej; življenje pa, ki ga živi, živi Bogu.
11. Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, v Kristusu Jezusu.
12. Zatorej naj v vašem umrljivem telesu ne kraljuje greh, tako da bi se vdajali njegovim poželenjem.
13. Ne izročajte svojih udov grehu, da bi postali orožje zla, marveč izročite sebe Bogu kot ljudje, ki so prešli od smrti v življenje, svoje ude pa izročite Bogu, da postanejo orožje pravičnosti.
14. Zakaj greh ne bo več gospodoval nad vami, saj ne živite pod postavo, ampak pod milostjo.
15. Kaj torej? Naj mar grešimo, ker nismo pod postavo, temveč pod milostjo? Nikakor!
16. Ali ne veste: če se izročite komu kot sužnji, da bi mu bili pokorni, ste pač sužnji tistega, ki se mu pokoravate; bodisi greha, ki pelje v smrt, bodisi pokorščine, ki pelje v pravičnost?
17. Zahvalímo se Bogu, ker ste bili sužnji greha, pa ste se iz srca uklonili nauku, ki vam je bil posredovan.
18. Osvobodili ste se greha in postali služabniki pravičnosti.
19. Zaradi šibkosti vašega mesa govorim pač po človeško. Kakor ste torej usužnjili svoje ude nečistosti in hudobiji, da bi živeli v zlu, tako dajte svoje ude v službo pravičnosti, da bi se posvetili.
20. Zakaj ko ste bili sužnji greha, ste bili svobodni v svojem razmerju do pravičnosti.