13. Ne izročajte svojih udov grehu, da bi postali orožje zla, marveč izročite sebe Bogu kot ljudje, ki so prešli od smrti v življenje, svoje ude pa izročite Bogu, da postanejo orožje pravičnosti.
14. Zakaj greh ne bo več gospodoval nad vami, saj ne živite pod postavo, ampak pod milostjo.
15. Kaj torej? Naj mar grešimo, ker nismo pod postavo, temveč pod milostjo? Nikakor!
16. Ali ne veste: če se izročite komu kot sužnji, da bi mu bili pokorni, ste pač sužnji tistega, ki se mu pokoravate; bodisi greha, ki pelje v smrt, bodisi pokorščine, ki pelje v pravičnost?
17. Zahvalímo se Bogu, ker ste bili sužnji greha, pa ste se iz srca uklonili nauku, ki vam je bil posredovan.
18. Osvobodili ste se greha in postali služabniki pravičnosti.
19. Zaradi šibkosti vašega mesa govorim pač po človeško. Kakor ste torej usužnjili svoje ude nečistosti in hudobiji, da bi živeli v zlu, tako dajte svoje ude v službo pravičnosti, da bi se posvetili.
20. Zakaj ko ste bili sužnji greha, ste bili svobodni v svojem razmerju do pravičnosti.
21. Toda kakšen sad ste imeli takrat od dejanj, ki se jih zdaj sramujete? Saj vodijo v smrt.
22. Zdaj pa, ko ste se osvobodili greha in začeli služiti Bogu, pobirate sad, ki vam je v posvečenje, za konec pa imate večno življenje.
23. Plačilo za greh je namreč smrt; dar pa, ki ga milostno daje Bog, je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.