2. On nam je tudi po veri odprl dostop v to milost, v kateri stojimo in se ponašamo z upanjem na božjo slavo.
3. Pa ne samo to, ampak se celo ponašamo z bridkostmi, saj vemo, da bridkost rodi potrpljenje,
4. potrpljenje preizkušenost, preizkušenost upanje.
5. Upanje pa ne osramoti, ker je božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.
6. Zakaj ko smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne.
7. Težkó namreč, da bi kdo umiral za pravičnega: morda bi si kdo še upal umreti za dobrotnika.
8. Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.
9. Veliko bolj bomo torej po njem rešeni jeze sedaj, ko smo opravičeni z njegovo krvjo.
10. Zakaj če nas je smrt njegovega Sina spravila z Bogom, ko smo bili še sovražniki, bomo veliko bolj rešeni po njegovem življenju, odkar smo prišli do sprave.
11. Pa ne samo to, ampak se celo ponašamo v Bogu po našem Gospodu Jezusu Kristusu, po katerem smo sedaj dosegli spravo.
12. Kakor je torej po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili …;
13. greh je bil namreč na svetu, preden je nastopila postava. In čeprav se greh ne prisoja, če ni postave,
14. je vendar od Adama do Mojzesa smrt kraljevala tudi nad tistimi, ki se niso pregrešili podobno kakor Adam. On pa je podoba njega, ki je imel priti.
15. Vendar pa z milostjo ni tako kakor s prestopkom. Če so namreč zaradi prestopka enega mnogi umrli, sta se v veliko večji meri razlila na mnoge milost, ki prihaja od Boga, in dar, ki prihaja od enega človeka, Jezusa Kristusa.