13. greh je bil namreč na svetu, preden je nastopila postava. In čeprav se greh ne prisoja, če ni postave,
14. je vendar od Adama do Mojzesa smrt kraljevala tudi nad tistimi, ki se niso pregrešili podobno kakor Adam. On pa je podoba njega, ki je imel priti.
15. Vendar pa z milostjo ni tako kakor s prestopkom. Če so namreč zaradi prestopka enega mnogi umrli, sta se v veliko večji meri razlila na mnoge milost, ki prihaja od Boga, in dar, ki prihaja od enega človeka, Jezusa Kristusa.
16. Z darom milosti pa ni kakor z grehom enega človeka: sodba, ki je izhajala iz enega greha, se je povzpela v obsodbo, medtem ko se je milost, ki je prišla po mnogih grehih, iztekla v opravičenje.
17. Zakaj če je smrt zaradi enega prestopka zakraljevala po enem človeku, bodo tembolj tisti, ki v obilju prejemajo milost in dar pravičnosti, kraljevali v življenju po enem, Jezusu Kristusu.
18. Kakor se je torej po prestopku enega človeka zgrnila obsodba na vse ljudi, tako tudi zaradi pravičnega dejanja enega prihaja na vse ljudi opravičenje, ki daje življenje.
19. Kakor so namreč zaradi nepokorščine enega človeka mnogi postali grešniki, tako bodo tudi zaradi pokorščine enega mnogi postali pravični.
20. Postava pa je nastopila zato, da bi se greh pomnožil. Toda, kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost,
21. da bi prav tako, kakor je greh kraljeval s smrtjo, po našem Gospodu Jezusu Kristusu milost kraljevala s pravičnostjo za večno življenje.