13. Zakaj obljuba, ki je bila dana Abrahamu ali njegovemu potomstvu, da bodo dediči sveta, ni bila dana zaradi postave, ampak zaradi pravičnosti, ki izvira iz vere.
14. Če bi namreč postali dediči tisti, ki se sklicujejo na postavo, bi se vera izvotlila, obljuba pa bi bila brez učinka.
15. Kajti postava povzroča jezo. Kjer pa ni postave, tudi ni prestopka.
16. Potemtakem postajamo dediči po veri, tako da je dedovanje iz milosti in da je obljuba zagotovljena vsemu potomstvu, ne samo tistemu, ki izvira iz postave, ampak tudi tistemu, ki izvira iz vere Abrahama, ki je pred Bogom oče nas vseh,
17. kakor je pisano: Postavil sem te za očeta mnogih narodov, ker je veroval njemu, ki oživlja mrtve in kliče v bivanje stvari, ki jih ni.
18. Upal je proti upanju in veroval, da bo postal oče mnogih narodov, kakor je bilo rečeno: »Takó bo s tvojim potomstvom.«
19. In vera se mu ni omajala, čeprav je videl, da mu je telo že zamrlo, saj je imel nekako sto let, in da je Sari naročje omrtvelo.
20. Ob božji obljubi ni maloverno omahoval, marveč se je v svoji veri še okrepil in izkazal čast Bogu,
21. popolnoma prepričan, da more Bog to, kar je bil obljubil, tudi uresničiti.
22. Zato mu je tudi bilo to všteto v pravičnost.
23. To, da mu je bilo všteto, pa ni bilo zapisano samo zaradi njega,
24. temveč tudi zaradi nas. Saj bo všteto tudi nam, ker verujemo v njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, našega Gospoda: