13. Bog upanja pa naj napolni vaše verovanje z vsem veseljem in mirom, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja.
14. Sicer pa sem glede vas tudi sam prepričan, bratje moji, da ste tudi sami od sebe polni dobrote, napolnjeni z vsakršnim znanjem, sposobni, da se tudi medsebojno svarite.
15. Vendar sem vam mestoma napisal nekoliko drzneje, da bi vas spomnil na to, kar že veste; to pa v môči milosti, ki mi jo je dal Bog.
16. Po njej sem služabnik Kristusa Jezusa med pogani in opravljam sveto službo za božji evangelij, da bi tako pogani postali Bogu prijetna daritev, posvečena v Svetem Duhu.
17. Kar torej zadeva božjo stvar, se smem ponašati v Kristusu Jezusu.
18. Saj si tudi ne bi upal govoriti o stvareh, ki jih ne bi bil Kristus naredil po meni, da bi bili pogani poslušni, in sicer z besedo in z dejanjem,
19. z močjo znamenj in čudežev, z močjo božjega Duha. Vse od Jeruzalema tja do Ilírika sem v velikem krogu oznanjal Kristusov evangelij.
20. Vendar je zame stvar časti, da pridigam evangelij tam, kjer Kristus še ni bil znan, da ne bi zidal na tujem temelju,
21. temveč kakor je pisano: »Videli ga bodo tisti, ki jim ni bil oznanjen, in razumeli bodo tisti, ki niso slišali o njem.«
22. Zaradi tega mi je bilo večkrat preprečeno, da bi prišel k vam.
23. Sedaj pa v teh krajih nimam več dela in si že nekaj let želim priti k vam,
24. ko bom potoval v Španijo. Upam namreč, da vas bom spotoma videl in da mi boste pomagali iti tja, potem ko se bom nekoliko naužil vaše družbe.