1. Slabotnega v veri sprejemajte medse, ne da bi presojali njegove pomisleke.
2. Nekdo je prepričan, da sme jesti vse; drugi, ki je slaboten, pa jé samo sočivje.
3. Kdor jé, naj ne zaničuje tistega, ki ne jé; kdor pa ne jé, naj ne sodi tistega, ki jé, saj ga je Bog sprejel med svoje.
4. Kdo si ti, da sodiš tujega služabnika? Naj stoji ali pade, to je stvar njegovega gospodarja. Vendar pa bo stal, saj je Gospod dovolj močan, da ga drži pokonci.
5. Nekdo razločuje med dnevom in dnevom, drugemu pa so vsi dnevi enaki; vsak naj skuša poglobiti svoje osebno prepričanje.
6. Kdor upošteva dneve, naj jih upošteva za Gospoda. Pa tudi kdor jé, jé za Gospoda, saj je zato hvaležen Bogu. Tudi kdor ne jé, se zdrži jedi za Gospoda in je prav tako hvaležen Bogu.
7. Zakaj nobeden med nami ne živi zase in nobeden ne umira zase.
8. Če namreč živimo, živimo za Gospoda; če pa umiramo, umiramo za Gospoda. Naj torej živimo ali umiramo, smo Gospodovi.
9. Zakaj Kristus je umrl in oživel prav zato, da bi gospodoval mrtvim in živim.
10. In ti, zakaj sodiš svojega brata? Ali pa ti, zakaj zaničuješ svojega brata? Saj bomo vendar vsi stopili pred božji sodni stol.
11. Zakaj pisano je: »Kakor je res, da živim, pravi Gospod, se bo pred mano upognilo vsako koleno in vsak jezik bo slavil Boga.«