1. Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga.
2. Kdor se torej upira oblasti, se upira redu, ki ga je določil Bog. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo.
3. Oblastnikov se namreč ni treba bati, kadar delamo dobro, ampak kadar delamo húdo. Hočeš, da ne bi imel strahu pred oblastjo? Delaj dobro, pa boš imel od nje priznanje.
4. Oblast je namreč božja služabnica tebi v dobro. Če pa delaš húdo, se boj! Ne nósi namreč meča zastonj; božja služabnica je, da pravično kaznuje tistega, ki počenja húdo.
5. Zato se je treba pokoravati, in sicer ne samo iz strahu pred kaznijo, marveč tudi zaradi vesti.
6. Saj tudi davke plačujete zato, ker so tisti, ki jih izterjavajo, božji izvrševalci.
7. Dajte vsem, kar jim gre: davek, komur davek, pristojbino, komur pristojbina, strah, komur strah, čast, komur čast.
8. Ne bodite nikomur dolžniki, razen če gre za bratovsko ljubezen; kdor namreč ljubi bližnjega, je izpolnil postavo.