6. Če pa je bil odbran po milosti, ni bil po delih, sicer milost ne bi bila več milost.
7. Kaj naj rečemo? Izrael ni dobil tega, kar je iskal, pač pa so to dobili izvoljenci. Vsi drugi pa so se zakrknili,
8. kakor je pisano: »Bog jim je dal duha omrtvelosti: oči, da ne vidijo, ter ušesa, da ne slišijo, in to vse do današnjega dne.«
9. David pa pravi: »Njihova miza naj se jim sprevrže v past in zanko, v spotaknjenje in v povračilo,
10. oči naj jim otemnijo, da ne bodo videli, in njihov hrbet za zmeraj upogni!«
11. Sprašujem torej: So se mar spotaknili tako, da so obležali za zmeraj? Nikakor ne! Vendar je zaradi njihovega padca odrešenje prešlo k poganom, da bi zbudilo njihovo ljubosumnost.
12. Če pa je njihov padec postal bogastvo za svet in njihovo pomanjšanje bogastvo za pogane, kaj bo šele prineslo njihovo polnoštevilno spreobrnjenje!
13. Vam, poganom, pa pravim: Kolikor sem apostol za pogane, častno spolnjujem svojo službo v upanju,
14. da zbudim tekmovalnost svojih rojakov in rešim vsaj nekatere izmed njih.
15. Zakaj če je njihovo zavrženje postalo sprava za svet, kaj bo šele njihovo ponovno sprejetje? Mar ne prehod od smrti k življenju?
16. Če je kvas svét, bo sveto tudi testo; in če je korenina svéta, bodo svete tudi veje.
17. Če pa so bile nekatere veje odlomljene in si bil ti, divja oljka, vcepljen na njihovo mesto in začel iz korenin črpati sočnost oljke,
18. se ne prevzemaj na račun vej. Če pa se prevzemaš, vedi, da ne nosiš ti korenine, pač pa korenina nosi tebe.
19. Gotovo boš rekel: »Veje so bile odlomljene zato, da bi bil jaz vcepljen.«
20. Pravilno: odlomljene so bile zaradi nevere, ti pa stojiš zaradi vere. Zato se ne prepuščaj domišljavosti, ampak se boj!
21. Če namreč Bog ni prizanesel naravnim vejam, tudi tebi ne bo prizanesel.
22. Poglej torej, kako je Bog dober in strog: strog do tistih, ki so padli, dober pa do tebe, če ostaneš zvest božji dobroti, sicer boš tudi ti odsekan.