6. Toda pravičnost, ki je iz vere, pravi takole: »Ne govôri v svojem srcu: ‘Kdo se bo povzpel v nebesa?’ To pomeni pripeljal dol Kristusa.
7. Ali: ‘Kdo se bo spustil v podzemlje?’ To pomeni pripeljal Kristusa nazaj od mrtvih.«
8. Kaj torej pravi? »Blizu tebe je beseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu;«namreč beseda vere, ki jo oznanjamo.
9. Zakaj če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.
10. S srcem namreč verujemo, da bi prišli do opravičenja, z usti pa izpovedujemo vero, da bi prišli do zveličanja.
11. Saj pravi Sveto pismo: »Kdorkoli vanj veruje, ne bo osramočen.«
12. Ni namreč razločka med Judom in Grkom, zakaj isti je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kličejo.
13. In res: »Kdorkoli bo klical Gospodovo ime, bo zveličan.«
14. Toda kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca?
15. In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani? Kakor je pisano: »Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrem!«
16. Toda evangeliju niso bili vsi poslušni. Izaija namreč pravi: »Gospod, kdo je veroval našemu oznanjevanju?«