1. Bratje, hrepenenje mojega srca in moja prošnja k Bogu veljata njim, da bi se zveličali.
2. Saj jim priznam, da so goreči za božjo stvar, le da to ni po pravem spoznanju.
3. Ker namreč niso poznali božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo, se niso podredili božji pravičnosti.
4. Zakaj konec postave je Kristus, zato se daje pravičnost vsakomur, ki veruje.
5. Mojzes namreč takole opisuje pravičnost, ki je iz postave: »Človek, ki se ravna po njej, bo živel od nje.«
6. Toda pravičnost, ki je iz vere, pravi takole: »Ne govôri v svojem srcu: ‘Kdo se bo povzpel v nebesa?’ To pomeni pripeljal dol Kristusa.
7. Ali: ‘Kdo se bo spustil v podzemlje?’ To pomeni pripeljal Kristusa nazaj od mrtvih.«
8. Kaj torej pravi? »Blizu tebe je beseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu;«namreč beseda vere, ki jo oznanjamo.
9. Zakaj če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.