1. Zatrobil je peti angel: in videl sem zvezdo, ki je padla z neba na zemljo. Dan ji je bil ključ za žrelo brezna.
2. Odprla je žrelo brezna in iz žrela se je vzdignil dim, kakor dim iz velike peči. Od dima iz žrela sta potemnela sonce in ozračje.
3. Iz dima so se usule na zemljo kobilice in dana jim je bila oblast, kakršno imajo škorpijoni na zemlji.
4. Rečeno jim je bilo, naj na zemlji ne pustošijo ne trave ne zelenja ne drevja, ampak samo ljudi, ki so brez božjega pečata na čelih.
5. In ni jim bilo dano, da bi jih pobijale, ampak da bi jih pet mesecev trpinčile. Njihovo trpinčenje pa je bilo kakor trpinčenje škorpijona, kadar piči človeka.
6. V tistih dneh bodo ljudje iskali smrt, a jè ne bodo našli; želeli bodo umreti, a smrt bo bežala od njih.
7. Kobilice so bile na pogled podobne konjem, pripravljenim za boj. Na glavah so nosile nekakšne zlate krone, obrazi pa so jim bili kakor človeški obrazi.
8. Lase so imele kakor ženske, zobje pa so jim bili kakor levji.
9. Imele so nekakšne železne oklepe, hrum njihovih perutnic pa je bil kakor ropot bojnih voz z mnogimi konji, ki drve v boj.
10. Imele so repe, kakor jih imajo škorpijoni, in žela. V repih so imele moč, da pet mesecev trpinčijo ljudi.
11. Za kralja nad sabo so imele angela brezna: po hebrejsko mu je ime Abadon, po grško pa Apolíon.
12. Prvo gorje je minilo. Glej, za tem prihaja še dvojno gorje.
13. Zatrobil je šesti angel. Tedaj sem zaslišal glas, ki je prihajal od štirih vogalov zlatega oltarja, ki stoji pred Bogom.
14. Rekel je šestemu angelu, ki je imel trobento: »Odveži štiri angele, ki so privezani ob veliki reki Evfratu!«
15. Odvezal je štiri angele, ki so pripravljeni čakali na uro, dan, mesec in leto, da pomoré tretjino ljudi.