10. In zavpili so z mogočnim glasom: »Doklej, o Vladar, ki si svet in resnicoljuben, ne boš sodil in maščeval naše krvi nad prebivalci zemlje?«
11. Tedaj je vsak izmed njih dobil belo oblačilo in rečeno jim je bilo, naj potrpijo še malo časa, dokler se ne dopolni število njihovih soslužabnikov in njihovih bratov, ki morajo biti umorjeni kakor oni sami.
12. Ko je Jagnje odtrgalo šesti pečat, sem videl, da je nastal velik potres. Sonce je potemnelo kakor žimnata vrečevina, vsa luna je postala kakor kri
13. in zvezde na nebu so popadale na zemljo, kakor smokva otrese nezrele sadeže, če jo premetava silovit veter.
14. Nebo se je odtegnilo, kakor če se zvije zvitek, in vse gore in otoki so se premaknili s svojih mest.
15. Kralji zemlje in velikaši, vojaški poveljniki in bogatini, mogočniki in sploh vsi, sužnji in svobodni, so se tedaj poskrili po votlinah in po gorskem skalovju.
16. In so rekli goram in skalovju: »Pádite na nas in skrijte nas pred obličjem njega, ki sedi na prestolu in pred Jagnjetovo jezo!
17. Zakaj prišel je veliki dan njune jeze in kdo bo mogel obstati?«