1. Nato mi je pokazal reko žive vode, bleščečo kakor kristal, ki je izvirala izpod prestola Boga in Jagnjeta.
2. Po sredi njegove ulice in obákraj reke pa raste drevo življenja, ki dvanajstkrat rodi in daje svoj sad vsak mesec. Listje tega drevesa je zdravilo narodom.
3. Nobenega prekletstva ne bo več. V njem bo prestol Boga in Jagnjeta in njegovi služabniki mu bodo služili.
4. Gledali bodo njegovo obličje in njegovo ime bo na njihovih čelih.
5. Noči ne bo več in ne bodo potrebovali luči svetilke ne sončne luči, zakaj razsvetljeval jih bo Gospod Bog in kraljevali bodo na veke vekov.
6. Nato mi je rekel: »Te besede so zanesljive in resnične. Gospod, Bog, ki navdihuje preroke, je poslal svojega angela, da bi pokazal svojim služabnikom, kar se mora vsak čas zgoditi.
7. Glej, pridem kmalu. Blagor mu, kdor ohrani preroške besede, ki so v tej knjigi!«
8. Jaz, Janez, sem tisti, ki je slišal in videl vse to. In ko sem slišal in videl, sem padel pred noge angelu, ki mi je bil vse to razkazal, da bi ga molil.
9. Toda rekel mi je: »Nikar! Služabnik sem, kakor ti in kakor tvoji bratje, preroki, in kakor tisti, ki ohranjajo besede te knjige: Boga môli!«
10. Potem mi je rekel: »Ne zapečati preroških besed, ki so v tej knjigi, zakaj čas je blizu.
11. Kdor dela krivico, naj jo dela naprej, kdor je umazan, naj se omadežuje naprej, kdor je pravičen, naj vrši pravico naprej, in kdor je svet, naj se posvečuje naprej.