10. Nato me je angel odnesel v duhu na veliko in visoko goro ter mi pokazal sveto mesto Jeruzalem, ki je prihajalo z neba od Boga,
11. sijoče v božjem veličastvu. Njegov sijaj je bil podoben najdražjemu kamnu, biseru iz kristalno bleščečega jáspisa.
12. Mesto je imelo veliko in visoko obzidje, v njem je bilo dvanajst vrat, na vratih je bilo dvanajst angelov in na njem so bila napisana imena, ki so imena dvanajstih rodov Izraelovih sinov.
13. Troje vrat je gledalo proti vzhodu, troje vrat proti severu, troje vrat proti jugu in troje vrat proti zahodu.
14. Obzidje mesta je slonelo na dvanajstih temeljnih kamnih, na njih pa je bilo dvanajst imen dvanajstih Jagnjetovih apostolov.
15. Tisti, ki je govoril z mano, je imel merilo, zlato trstiko, da bi izmeril mesto, njegova vrata in njegovo obzidje.
16. Mesto je bilo zidano na štiri vogale in njegove dolžine je bilo toliko, kolikor je njegove širine. Angel je s trstiko izmeril mesto: merilo je dvanajst tisoč tečajev. Njegova dolžina, širina in višina so bile enake.
17. Izmeril mu je tudi obzidje: visoko je bilo sto štiriinštirideset komolcev. To je človeška mera, ki jo je uporabil tudi angel.
18. Gradivo mestnega obzidja je iz jáspisa, mesto pa iz suhega zlata, podobnega čistemu kristalu.
19. Temelji mestnega obzidja so bili okrašeni z vsakovrstnim dragim kamenjem: prvi temeljni kamen je bil jáspis, drugi safír, tretji halkedón, četrti smarágd,