1. Zatem sem zaslišal kakor mogočen glas velike množice v nebesih, ki je klicala:»Aleluja!Zveličanje, slava in moč je v našem Bogu,
2. zakaj njegove sodbe so resnične in pravične.Uresničil je sodbo nad véliko vlačugo,ki je razkrajala zemljo s svojim nečistovanjem,in je maščeval nad njo kri svojih služabnikov.«
3. In v drugo so zaklicali:»Aleluja!Njen dim se vzdiguje na veke vekov!«
4. Tedaj je štiriindvajset starešin in četvero živih bitij padlo na obraz in molilo Boga, ki je sedèl na prestolu, rekoč:»Amen. Aleluja!«
5. Od prestola pa je prišel glas in rekel:»Hvalíte našega Bogavsi njegovi služabniki,vi, ki se ga bojite,mali in veliki!«
6. Potem sem zaslišal kakor glas velike množice, podoben šumenju mnogih vodá in bobnenju silnih gromov, ki so govorili:»Aleluja!Zakaj Gospod, naš Bog, vladar vesolja,je začel kraljevati.
7. Veselimo se in radujmoter mu izkažimo čast,zakaj prišla je Jagnjetova svatbain njegova nevesta je pripravljena.
8. Dana ji je bila oblekaiz čiste in bleščeče tančice.«Tančica namreč pomeni pravična dela svetih.
9. In rekel mi je: »Zapiši: Blagor njim, ki so povabljeni na Jagnjetovo poročno gostijo!« Rekel mi je še: »To so resnične besede, ki jih je izrekel Bog.«
10. Tedaj sem padel k njegovim nogam, da bi ga molil. Pa mi je rekel: »Nikar! Služabnik sem kakor ti in tvoji bratje, ki ohranjajo Jezusovo pričevanje. Boga môli! Zakaj preroški duh je v pričevanju za Jezusa.«
11. Nato sem videl nebo odprto in prikazal se je bel konj. Ta, ki ga je jezdil, se je imenoval Zvesti in Resnični. Ta pravično razsoja in se bojuje.
12. Oči so mu kakor ognjen plamen in na glavi nosi veliko krono; napisano pa ima ime, ki ga ne pozna nihče, le on sam.
13. Ogrnjen je v plašč, ki je bil namočen v krvi, in ime mu je Božja beseda.
14. Na belih konjih mu sledijo nebeške vojske, oblečene v belo in čisto tančico.
15. Iz ust mu sega oster meč, da z njim udari po narodih. Pasel jih bo z železno palico in tlačil kad z vinom strahotne jeze Boga, vladarja vesolja.
16. Na plašču in na boku pa ima napisano ime: Kralj kraljev in Gospod gospodov.
17. Nato sem videl angela, ki je stal na soncu. Z mogočnim glasom je zaklical vsem pticam, ki letajo po sredi neba: »Zgrnite se semle na veliko božjo pojedino!
18. Jejte meso kraljev in meso poveljnikov, meso junakov in meso konj in njihovih jezdecev, meso vseh, svobodnjakov in sužnjev, malih in velikih!«
19. Tedaj sem videl zver in kralje zemlje ter njihove vojske, zbrane, da se spopadejo z njim, ki je jezdil konja, in z njegovo vojsko.
20. Toda zver je bila zajeta in z njo vred lažni prerok, ki je bil delal čudesa v njeni navzočnosti: z njimi je bil zapeljal nje, ki so sprejeli žig zveri in molili njen kip. Oba sta bila živa vržena v ognjeno jezero, v katerem gori žveplo.
21. Vse druge pa je pobil meč, ki je segel iz ust jezdeca na konju, in ptice so se nažrle njihovega mesa.