11. Tudi trgovci zemlje jočejo in žalujejo za njim, ker nihče ne kupuje več njihovega blaga:
12. blaga iz zlata, srebra, dragih kamnov, biserov, tančice, bagra, svile in škrlata; pa vsakovrstnega dišečega lesa, vsakovrstnega orodja iz slonovine, vsakovrstnega orodja iz najdražjega lesa, brona, železa in marmorja;
13. pa cimeta in balzama, dišav, mire in kadila, vina in olja, najboljše moke in žita, govedi in ovc, konj in voz, sužnjev in človeških bitij.
14. »Sadeži, ki se jih je veselila tvoja duša,so izginili,ves sijaj in ves bleskje odpadel od tebein nikoli več ga ne bodo našli.«
15. Trgovci, ki prekupčujejo s tem blagom in ki so obogateli od tega mesta, bodo iz strahu pred njegovimi mukami stali od daleč, jokali in žalovali ter
16. govorili:»Gorje, gorje, véliko mesto,ki si bilo oblečeno v tančico,v bager in škrlat,bleščeče okrašeno z zlatom,z dragimi kamni in biseri,
17. zakaj v eni uri je bilo uničeno tolikšno bogastvo!«Vsi krmarji, vsi, ki plovejo iz kraja v kraj, vsi pomorniki in vsi, ki so zaposleni na morju, so stali od daleč
18. ter vpili, ko so videli dim njegovega požara, rekoč: »Katero mesto je bilo podobno temu velikanskemu mestu?«
19. Glavo so si potresli s prahom ter vpili, jokali in tožili, rekoč:»Gorje, gorje, véliko mesto,ki so od njegovega razkošjaobogateli vsi, ki so imeli ladje na morju,zakaj v eni uri je bilo spremenjeno v puščavo!
20. Razveselite se nad tem mestom, nebesa,sveti, apostoli in preroki,ker je Bog uresničil nad njim vašo sodbo!«
21. Tedaj je silen angel vzdignil kamen, velik kakor mlinski kamen, in ga zagnal v morje, rekoč:»S takšnim zamahom bo vržen Babilon, véliko mesto,in ga ne bo več najti.
22. V tebi se ne bo več slišalglas harfistov in godcev,piskačev in trobentačev.V tebi se ne bo našel večnoben umetnik kakršnekoli stroke.V tebi se ne bo več slišalropot mlina.