1. Nato sem na nebu videl drugo znamenje, veliko in čudovito: sedem angelov, ki so nosili sedem šib. Te so poslednje. Zakaj z njimi se je dopolnil božji srd.
2. Videl sem tudi nekakšno stekleno morje, pomešano z ognjem. In tisti, ki so bili premagali zver in njen kip ter število njenega imena, so stali na tem steklenem morju, z božjimi harfami v rokah.
3. Peli so pesem božjega služabnika Mojzesa in pesem Jagnjeta:»Velika in čudovita so tvoja dela,Gospod, Bog, vladar vesolja.Pravična in resnična so tvoja pota,kralj narodov!
4. Kdo se ne bi bal, Gospod,in ne slavil tvojega imena?Zakaj ti edini si svet.Vsi narodi bodo prišliin se poklonili pred tabo,ker so se razodele tvoje sodbe.«
5. Zatem sem videl, kako se je v nebesih odprlo svetišče, v katerem je šotor pričevanja.
6. Iz svetišča je stopilo sedem angelov, ki so nosili sedem šib. Oblečeni so bili v čisto in bleščeče platno, čez prsi pa so bili prepeti z zlatimi pasovi.
7. Eno izmed štirih živih bitij je dalo angelom sedem zlatih čaš, napolnjenih s srdom Boga, ki živi na veke vekov.
8. Božja slava in božja moč sta tedaj napolnili svetišče z dimom. In nihče ni mogel stopiti v svetišče, dokler se ne bi izpolnile sedmere šibe sedmih angelov.