1. Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd.
2. Bila je noseča in je vpila od porodnih muk in bolečin.
3. Nato se je na nebu prikazalo drugo znamenje: glej, velik zmaj, rdeč kot ogenj, ki je imel sedem glav in deset rogov, na njegovih glavah pa je bilo sedem kron.
4. Njegov rep je pometel z neba tretjino zvezd ter jih vrgel na zemljo. Zmaj se je ustopil pred ženo, ki je bila pred porodom, da bi požrl njenega otroka, ko bi porodila.
5. In porodila je otroka, dečka, ki mu je bilo namenjeno, da bo pasel vse narode z železno palico. Njen otrok je bil odnesen k Bogu in k njegovemu prestolu.
6. Žena pa je pobegnila v puščavo, kjer ji je Bog pripravil zavetje, da bi jo tam hranili tisoč dvesto šestdeset dni.
7. Nato se je v nebesih razvnela vojna: Mihael in njegovi angeli so se bojevali proti zmaju. Tudi zmaj se je bojeval in njegovi angeli.
8. Toda ni zmagal, tako da v nebesih ni bilo več prostora zanje.
9. Veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje hudič in satan in ki zapeljuje vesoljni svet, je bil vržen na zemljo, z njim vred pa so bili vrženi tudi njegovi angeli.
10. Tedaj sem zaslišal v nebesih mogočen glas, ki je rekel:»Zdaj je prišlo zveličanje, moč in kraljevanje našega Bogater oblast njegovega Maziljenca,zakaj vržen je bil obtoževalec naših bratov,ki jih je dan in noč obtoževal pred našim Bogom.
11. Toda oni so ga premagali s krvjo Jagnjetain z besedo svojega pričevanja,saj so prezirali svoje življenje vse do smrti.
12. Zatorej se veselite, nebesa,in vi, ki prebivate v njih!Gorje pa vama, zemlja in morje,ker je hudič stopil na vaju,poln divjega besa,ker vé, da ima le malo časa.«
13. Ko pa je zmaj videl, da je bil vržen na zemljo, je začel preganjati ženo, ki je bila rodila dečka.
14. Toda ženi sta bili dani dve perutnici velikega orla, da bi odletela na svoje mesto v puščavi: tam naj bi se hranila čas in dva časa in pol časa, daleč od kače.
15. Tedaj pa je kača bruhnila iz žrela za ženo kakor reko vode, da bi jo odnesla.
16. A ženi je priskočila na pomoč zemlja: zemlja se je odprla v požiralnik ter popila reko, ki jo je bil zmaj bruhnil iz žrela.
17. Zmaj pa se je razjezil nad ženo in se bojeval proti preostalim iz njenega rodu, proti tistim, ki spolnjujejo božje zapovedi in pričujejo za Jezusa.
18. In ustavil se je na pesku morskega brega.