1. Nato sem videl drugega mogočnega angela, ki se je spuščal z neba, ogrnjen v oblak. Nad njegovo glavo se je pela mavrica, obličje je imel kakor sonce in noge kakor ognjene stebre.
2. V roki je držal odprto knjižico. Z desno nogo je stopil na morje, z levo pa na zemljo.
3. Potem je zavpil z mogočnim glasom, kakor rjove lev. Ko je zavpil, je sedem gromov spregovorilo s svojimi glasovi.
4. Ko je spregovorilo sedem gromov, sem hotel pisati. Toda zaslišal sem glas iz nebes, ki je rekel: »Vtisni si v spomin, kar je spregovorilo sedem gromov, in ne zapisuj tega!«
5. In angel, ki sem ga bil videl stati na morju in zemlji,je vzdignil desnico proti nebu
6. in prisegel pri njem,ki živi na veke vekov,ki je ustvaril neboin kar je na njem,zemljo in kar je na njej,in morje in kar je v njem:»Ne bo več časa!
7. V dneh, ko se bo oglasil sedmi angel in zatrobil, se bo dopolnila božja skrivnost, kakor jo je Bog oznanil svojim služabnikom prerokom.«
8. Glas, ki sem ga bil slišal iz nebes, mi je spet spregovoril in rekel: »Stopi in vzemi odprto knjižico; ta je v roki angela, ki stoji na morju in na zemlji.«
9. Stopil sem k angelu in mu rekel, naj mi dá knjižico. In rekel mi je: »Vzemi jo in pojej! V trebuhu te bo grenila, toda v ustih bo sladka ko med.«
10. Tedaj sem vzel iz angelove roke knjižico ter jo pojedel in v mojih ustih je bila sladka ko med. A ko sem jo pojedel, me je v trebuhu zagrenilo.
11. Tedaj mi je bilo rečeno: »Vnovič moraš prerokovati nad mnogimi ljudstvi, narodi, jeziki in kralji.«
Preberi celotno poglavje Razodetje 10