11. ki je rekel: »Zapiši, kar vidiš, v knjigo in pošlji sedmim Cerkvam: v Éfez, v Smírno, v Pêrgamon, v Tiatíro, v Sárde, v Filadélfijo in Laodikéjo!«
12. Obrnil sem se, da bi videl, čigav glas je govoril z menoj. Ko sem se obrnil, sem zagledal sedem zlatih svečnikov
13. in sredi med svečniki nekoga, ki je bil podoben Sinu človekovemu. Oblečen je bil v haljo do tal in prevezan čez prsi z zlatim pasom.
14. Glava in lasje so mu bili beli kakor bela volna, kakor sneg, oči so mu bile kakor ognjen plamen,
15. noge je imel kakor v pêči razbeljen bron, glas pa kakor bučanje mnogih vodá.
16. V desnici je držal sedem zvezd in iz ust mu je segal oster dvorezen meč, njegovo obličje pa je bilo kakor sonce, kadar žari v vsej svoji môči.
17. Ko sem ga zagledal, sem se zgrudil k njegovim nogam kakor mrtev. On pa je položil name desnico in rekel: »Ne boj se! Jaz sem Prvi in Zadnji
18. in Živi. Bil sem mrtev, a glej, živim na veke vekov in imam ključe smrti in podzemlja.
19. Zapiši torej, kar si videl, kar je in kar se bo zgodilo poslej!
20. Skriti pomen sedmih zvezd, ki si jih videl v moji desnici, in sedmih zlatih svečnikov pa je v tem: sedem zvezd pomeni angele sedmih Cerkvá, sedem svečnikov pa sedem Cerkvá.«