11. ki je rekel: »Zapiši, kar vidiš, v knjigo in pošlji sedmim Cerkvam: v Éfez, v Smírno, v Pêrgamon, v Tiatíro, v Sárde, v Filadélfijo in Laodikéjo!«
12. Obrnil sem se, da bi videl, čigav glas je govoril z menoj. Ko sem se obrnil, sem zagledal sedem zlatih svečnikov
13. in sredi med svečniki nekoga, ki je bil podoben Sinu človekovemu. Oblečen je bil v haljo do tal in prevezan čez prsi z zlatim pasom.
14. Glava in lasje so mu bili beli kakor bela volna, kakor sneg, oči so mu bile kakor ognjen plamen,
15. noge je imel kakor v pêči razbeljen bron, glas pa kakor bučanje mnogih vodá.
16. V desnici je držal sedem zvezd in iz ust mu je segal oster dvorezen meč, njegovo obličje pa je bilo kakor sonce, kadar žari v vsej svoji môči.
17. Ko sem ga zagledal, sem se zgrudil k njegovim nogam kakor mrtev. On pa je položil name desnico in rekel: »Ne boj se! Jaz sem Prvi in Zadnji
18. in Živi. Bil sem mrtev, a glej, živim na veke vekov in imam ključe smrti in podzemlja.
19. Zapiši torej, kar si videl, kar je in kar se bo zgodilo poslej!