17. Tako se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju: »On je prevzel naše slabosti in si nadel naše bolezni.«
18. Ko je Jezus zagledal okrog sebe množico, je vêlel odriniti na drugo stran.
19. Tedaj se mu je približal neki pismouk in rekel: »Učitelj, za teboj bom hodil, kamorkoli pojdeš.«
20. Jezus mu je odgovoril: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.«
21. Nekdo drug izmed njegovih učencev pa mu je rekel: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.«
22. Jezus mu je dejal: »Hôdi za menoj in pústi, da mrtvi pokopljejo svoje mrliče!«
23. Ko je stopil v čoln, so šli njegovi učenci za njim.
24. Na jezeru je nastal velik vihar, tako da so valovi pokrivali čoln; on pa je spal.
25. Stopili so k njemu, ga zbudili in rekli: »Gospod, reši nas! Potapljamo se!«
26. Odvrnil jim je: »Kaj se bojite, maloverni?« Nato je vstal. Zapretil je vetrovom in jezeru in nastala je velika tišina.
27. Ljudje pa so se začudeni spraševali: »Odkod je ta, da so mu pokorni celo vetrovi in jezero?«
28. Ko je prišel na drugo stran, v gadársko deželo, sta mu iz votlin opuščenih grobov prišla nasproti dva obsedenca. Bila sta tako divja, da nihče ni mogel mimo po tisti poti.
29. Zavpila sta: »Kaj hočeš ti od naju, Božji Sin? Ali si nas prišel sèm pred časom mučit?«