41. Podobno so se mu posmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in starešinami in govorili:
42. »Druge je reševal, sebe pa ne more rešiti! Izraelov kralj je, naj stopi zdaj s križa in bomo verovali vanj.
43. Zaupal je v Boga, naj ga zdaj reši, če hoče, saj je rekel: ‘Božji Sin sem.’«
44. Tako sta ga sramotila tudi razbojnika, ki sta bila z njim vred križana.
45. Ob šesti uri se je stemnilo po vsej deželi in je bilo temno do devete ure.
46. Okrog devete ure je Jezus zaklical z močnim glasom: »Elí, Elí, láma sabaktáni?« to je: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«
47. Ko so nekateri, ki so tam stali, to slišali, so rekli: »Ta kliče Elíja.«
48. Brž je stekel eden izmed njih, vzel gobo, jo napojil s kisom, nataknil na trst in mu poskušal dati piti.
49. Drugi pa so govorili: »Pústi, poglejmo, če ga pride Elíja rešit!«
50. Jezus je spet zaklical z močnim glasom in izdihnil.
51. Tedaj se je zagrinjalo v templju pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpočile.
52. Grobovi so se odprli in veliko teles svetih, ki so umrli, je vstalo.
53. Po njegovem vstajenju so šli iz grobov in prišli v sveto mesto ter se mnogim prikazali.
54. Ko so pa stotnik in ti, ki so z njim stražili Jezusa, čutili potres in kar se je zgodilo, so se silno prestrašili in govorili: »Resnično, ta je bil Božji Sin!«