4. Hudobni in Bogu nezvesti rod zahteva znamenje, toda ne bo mu dano drugo znamenje kakor Jonovo.« Nato jih je pustil in odšel.
5. Ko so učenci odšli na drugo stran, so pozabili vzeti kruh s seboj.
6. Jezus jim je namreč rekel: »Pazíte in varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!«
7. Oni pa so pri sebi premišljevali: »Kruha nismo vzeli s seboj.«
8. Jezus je to spoznal in rekel: »Maloverni, zakaj govorite med seboj: ‘Kruha nimamo?’
9. Ali še vedno ne razumete in se ne spominjate petih hlebov za pet tisoč mož in koliko košev ste nabrali?
10. Ter sedmih hlebov za štiri tisoč mož in koliko košar ste nabrali?
11. Kako da ne razumete, da nisem mislil na kruh, ko sem vas opomnil: ‘Varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!’«
12. Takrat so šele razumeli, da ni naročil, naj se varujejo kvasa, ki je potreben za peko kruha, temveč nauka farizejev in saducejev.
13. Ko je Jezus prišel v pokrajino Cezaréje Filípove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?«
14. Odgovorili so: »Eni, da je Janez Krstnik; drugi, da Elija; spet drugi, da Jeremija ali kateri izmed prerokov.«
15. »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« jih je vprašal.
16. Simon Peter je odgovoril: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.«
17. Jezus mu je rekel: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti meso in kri ti nista tega odkrila, ampak moj Oče, ki je v nebesih.
18. Jaz pa ti povem: ‘Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.
19. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.’«
20. Tedaj je učencem strogo naročil, naj nikomur ne pripovedujejo, da je on Kristus.
21. Po tistem času je Jezus začel svojim učencem razodevati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in tretji dan vstati.
22. Peter pa ga je potegnil vstran in mu začel braniti: »Bognedaj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!«