2. On pa je dejal: »Ko se zvečeri, pravite: ‘Lepo bo; kajti nebo žari,’
3. in zjutraj: ‘Ne bo vremena; nebo zamegljeno žari.’ Nebo torej znate presojati, znamenj časa pa ne morete.
4. Hudobni in Bogu nezvesti rod zahteva znamenje, toda ne bo mu dano drugo znamenje kakor Jonovo.« Nato jih je pustil in odšel.
5. Ko so učenci odšli na drugo stran, so pozabili vzeti kruh s seboj.
6. Jezus jim je namreč rekel: »Pazíte in varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!«
7. Oni pa so pri sebi premišljevali: »Kruha nismo vzeli s seboj.«
8. Jezus je to spoznal in rekel: »Maloverni, zakaj govorite med seboj: ‘Kruha nimamo?’
9. Ali še vedno ne razumete in se ne spominjate petih hlebov za pet tisoč mož in koliko košev ste nabrali?
10. Ter sedmih hlebov za štiri tisoč mož in koliko košar ste nabrali?
11. Kako da ne razumete, da nisem mislil na kruh, ko sem vas opomnil: ‘Varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!’«
12. Takrat so šele razumeli, da ni naročil, naj se varujejo kvasa, ki je potreben za peko kruha, temveč nauka farizejev in saducejev.
13. Ko je Jezus prišel v pokrajino Cezaréje Filípove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?«