6. Ko pa je sonce vzšlo, je ovenelo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo.
7. Drugo je padlo med trnje in trnje je zraslo ter ga zadušilo.
8. Drugo je padlo na dobro zemljo in dajalo sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega.
9. Kdor ima ušesa, naj posluša!«
10. Tedaj so pristopili učenci in ga vprašali: »Zakaj jim govoriš v prilikah?«
11. Odgovoril jim je: »Vam je dano razumeti skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano.
12. Kdor ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima.
13. Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo; poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo.
14. Tako se spolnjuje nad njimi Izaijeva prerokba: ‘Napeto boste poslušali, pa ne boste razumeli, strme boste gledali, pa ne boste videli;